KOVČEK V BOŽJI ROKI – dialog med mrtvim možem in bogom
Bog: V redu sine, čas je, da greva.
Človek: Tako hitro? Jaz imam še veliko načrtov.
Bog: Zelo mi je žal, ampak čas je, da greva.
Človek: Kaj imaš v tem kovčku?
Bog: To, kar ti pripada.
Človek: Kaj pa mi pripada? Misliš moje stvari, obleke, denar …..?
Bog: Žal mi je, ampak te stvari nikoli niso bile tvoje. Pripadajo ZEMLJI.
Človek: So to mogoče moji spomini?
Bog: Ne, ti pripadajo ČASU.
Človek: Kaj pa moji talenti?
Bog: Ne, oni pripadajo OKOLIŠČINAM.
Človek: So to moji prijatelji in družina?
Bog: Ne sine, oni pripadajo POTI, po kateri si hodil.
Človek: Potem so to sigurno moja žena in otroci.
Bog: Ne, oni pripadajo tvojemu SRCU.
Človek: Je to mogoče moje telo?
Bog: Ne, ne, ne. Tvoje telo je prah, torej pripada PRAHU.
Človek: Lahko je to še samo moja duša.
Bog: O sine, v zmoti si. Tvoja duša pripada MENI.
Človek prestrašen in s solzami v očeh, vzame kovček iz božjih rok in ga odpre. Prazen! Prevaran, z zlomljenim srcem in solzami, ki mu lijejo po obrazu, vpraša boga: »nikoli nič ni bilo moje?« Bog mu odgovori: »tako je, nikoli nisi imel ničesar.« »Ampak vseeno, je bilo kdaj kaj mojega?« vpraša boga.
Bog mu odgovori: »seveda je bilo. Vsi tvoji trenutki, čisto vsak trenutek, za katerega si živel, je bil tvoj in samo tvoj!«
Naše življenje je samo naš trenutek, trenutek, ki pripada vsem nam. Uživajte v vsakem trenutku, dokler ga imate. Ne dovolite, da bi vas bilo kaj ali bilo kdo zaustavil na delu, ki ga imate radi. Živite svoje življenje danes, ne jutri. Ne pozabite biti srečni, saj samo to je važno. Materialne stvari in vse, za kar ste se borili v življenju, ostanejo za vami, nič si ne boste vzeli s seboj. Najbolj važno je, da živite za sleherni trenutek svojega življenja, kajti samo ta je vaš in ta vam ostane večno!